Irena MAJCEN in Zverinice z večne poti v stripu

Leta 1985 je v Pionirskem listu izšlo nekaj stripov, ki jih je po Zverinicah z večne poti Polonce Kovač risala ilustratorka Irena Majcen. V njih nastopajo živali, sicer pa gre za razgibane stripe v pogosto kontrastnih barvah (npr. zelena in rdeča v Rodbinski zgodbi, ki je izšla 10. junija 1985).

Med njimi je najbolj domiselno zasnovana Krapova zgodba, ki je bila objavljena 23. maja 1985. Strip je namreč razdeljen na štiri stolpce, ki predstavljajo letne čase, kar sicer bralcu ni takoj jasno, saj smer branja vijuga po listu od zgoraj navzdol, pa spet na vrh strani. Za lažje branje so sekvence oštevilčene, bralca pa usmerjajo tudi likovni elementi, oblika sekvenc ter celo ribice, ki plavajo v smeri nadaljevanja stripa. Celota je zelo razgibana, poleg tega pa je zelo slikovita, kar strip naredi še bolj zanimiv.

Gre za preprosto zgodbo o krapu, ki pride živet v ribnik, kjer domujejo zlate ribice. Slednje pričakujejo, da jim bo krap pomagal čuvati njihov dom, a se to ne zgodi, saj krap resignirano in leno ždi na dnu ribnika ter vneto ponavlja:»Eeeeh, saj nima smisla.«

Repeticija učinkuje humorno, prekine pa jo šele ključni dogodek, ko se krap prebudi iz apatičnosti, saj mu skorajda zmrzne rep. Dramatičnost je nakazana tudi likovno, z velikim nazobčanim stripovskim oblačkom, ki označuje kričanje in sega čez rob sekvence. Stripu je dodan še epilog, v katerem izvemo, da krapa dogodek ni spremenil, torej zgodba nima srečnega konca, kar je pri stripih za otroke manj običajno.