Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu

Matjaž Schmidt, sicer poznan predvsem kot ilustrator ter tudi kot avtor stripov o vesoljčkih Radovanu ter Erlšpiku s planeta Beta, je v prvih letih novega tisočletja za Ciciban (letnik 2001/2 in 2002/3) v stripu upodobil kar nekaj slovenskih pravljic, pa tudi eno nemško pravljico (gre za Grimmovo pravljico o škratu Špicparkeljcu). Pravljice je Schmidt uspešno priredil, nekoliko osvežil in po svoje interpretiral ter jih ob tem prelil v stripovsko obliko, nato pa so omenjene revijalne objave leta izšle še v knjigi.

Knjiga Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu je bila izdana leta 2009 pri Mladinski knjigi in je leta 2010 prejela tudi nagrado za slovensko izvirno slikanico (čeprav gre za stripe, je knjiga izšla v zbirki Velike slikanice), prav tako pa je knjiga dobila tudi znak kakovosti zlata hruška. Ker so stripi, ki so zbrani v njej, sprva izhajali v reviji, kjer je prostor omejen, je dogajanje v nekaterih pravljicah nekoliko preveč zgoščeno, njihova glavna odlika pa je predvsem hudomušen pristop, s katerim se je Schmidt lotil risanja očarljivega sveta raznolikih pravljičnih junakov ter s tem mladim bralcem približal tradicionalno slovstvo in ljudsko izročilo.

Vsaka od pravljic, kot so Hudičev most, Sveti Miklavž in parkelj, Pastirček in tri gospodične vile, O mladeniču, ki bi rad strah spoznal, Šivilja in škarjice, Grofič Prašič in druge, tako otroke posrka v zgodbo s simpatično risbo in zračnimi akvarelnimi barvami. Prav tako pa mlade bralce pritegnejo tudi z besedilom, še bolj pa z dialogi v oblačkih, v katerih se pogosto pojavi tudi sproščeni pogovorni jezik ali celo sleng, ki poskrbi za to, da je branje še veliko bolj zabavno.