Ljudsko slovstvo predstavlja pomemben vir navdiha za številne umetnosti. Med drugih iz njega črpajo tudi stripi. V slovenskem prostoru imamo tako na voljo kar nekaj stripov, ki upodabljajo slovenske ljudske pravljice, pripovedke in basni, prav tako pa se najdejo tudi primeri stripov, ki svoj navdih črpajo iz tujega ljudskega slovstva. Poleg ljudskih pravljic in pripovedk pa nekateri stripi upodabljajo tudi avtorske pravljice – od slavnih Grimmovih do lastnih izmišljij.

ZVERINICE IZ REZIJE V STRIPU

Rezijanske pravljice so se mladeži prikupile predvsem z otroško lutkovno serijo Zverinice iz Rezije, ki so jo v drugi polovici sedemdesetih let (in večkrat tudi kasneje) vrteli po televiziji. Marsikomu je v spominu ostala pesem o pravljičnih zverinicah, ki žive v Reziji. Da smo tudi v širšem slovenskem prostoru spoznali rezijanske pravljice je zagotovo najbolj zaslužen etnolog Milko Matičetov, ki jih je zbiral in zapisoval. Nekatere med njimi so zaživele tudi v stripovski obliki.

• David Krančan: Grdina

• Kaja Avberšek: Leteča lesica

• Andrej Štular: Bežimo, svet se podira

Rezijanska pravljica Pijani zajec v stripu

David Krančan, avtor stripa Grdina, pa je v stripu upodobil še eno rezijansko pravljico oziroma pripovedko. Pijani zajec je za razliko od večine drugih pravljic v stripu namenjen nekoliko starejšim oziroma odraslim bralcem, saj gre za zgodbo o otožnem zajcu, ki svojo osamljenost prvič (in skorajda tudi zadnjič) utopi v alkoholu, kar ima precej usodne posledice na njegovo življenje. Presunljivo zgodbo odlikuje tudi dovršena avtorska poteza Davida Krančana, strip pa je bil na  31. Slovenskem knjižnem sejmu odlikovan tudi za nagrado za najlepši slovenski strip leta 2015.

SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE V STRIPU

V stripu so izšle ne le rezijanske pravljice, ampak tudi ljudske pravljice številnih drugih slovenskih pokrajin. Tako v obliki stripa lahko beremo mnoge slovenske ljudske pravljice. Največ jih je izšlo v zbirki Ta ljudske v stripu, ki izhaja pri Stripburgerju/Forumu Ljubljana: do sedaj je v njej izšlo že lepo število pravljic, vsako od njih pa je v stripu upodobil drug stripovski avtor oziroma ilustrator.

• Tanja Komadina: Zakaj se psi vohajo?

• Miha Hančič: Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš

• Matej Lavrenčič: Prevzetna opica

• Maja Kastelic: Muren muzikant

• Gašper Rus: Štirje godci

• Igor Šinkovec: Lovska Sreča

• Jure Engelsberger: Smrt in čevljar

• Anka Kočevar: Zaspani Ánzili

• Marjan Manček: O srajci srečnega človeka

Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu

Pravljice v obliki stripa je risal tudi Matjaž Schmidt. Leta 2009 so bile pri Mladinski knjigi izdane Slovenske pravljice (in ena nemška v stripu), v kateri so zbrani njegovi stripi, ki so bili pred tem objavljeni v reviji Ciciban. V njih je avtor v obliki stripa upodobil več bolj ali manj poznanih slovenskih pravljic in eno nemško pravljico. Knjiga, v kateri so zbrane pravljice v stripu, je prejela znak kakovosti zlata hruška in si leta 2010 prislužila tudi nagrado za slovensko izvirno slikanico.

Peter Klepec v stripu

Peter Klepec je eden bolj znanih junakov slovenskega ljudskega slovstva, zato ga poznamo praktično vsi. Poleg tiste najbolj znane pripovedke o njem, v kateri pomaga gorski vili in za nagrado dobi čudežno moč, obstajajo tudi druge legende in različice njegove zgodbe, prav v vseh pa prideta do izraza njegovo dobro srce in dobrota. Že leta 1970 je Kostja Gatnik objavil strip o njem v Pavlihi, leta 2022 pa je pri Studiu Risar izšel tudi strip Peter Klepec kot samostojna izdaja, in sicer tako v slovenskem kot angleškem jeziku. Avtor stripa Denis Polanc je nato leta 2024 narisal še nadaljevanje zgodbe z naslovom Peter Klepec in velikan Mračnik.

Medved – ruska pripovedka v stripu

Nekoč je nekje tam daleč živel ded, ki je sredi mrzle zime odšel v gozd po drva, a pri tem zbudil lačnega medveda, zato je moral uporabiti vso svojo zvitost, da mu je ušel. Rusko pripovedko o dedu, ki sreča medveda, je v stripu upodobil Andrej Štular, in to v prav posebni tehniki: prizori stripa in osebe v njem so sestavljeni kot kolaž, pri čemer so uporabljeni različni naravni materiali in vsi mogoči predmeti. Strip z naslovom Medved je leta 2019 izšel v zbirki Minimundus pri Stripburgerju/Forumu Ljubljana.

Dekle, ki se ni balo medvedov – albanska ljudska pravljica v stripu

Stripovska priredba albanske ljudske pravljice o dekletu, ki se ni balo medvedov, v ospredje postavlja pogumno junakinjo, ki se ničesar ne ustraši in se hrabro poda pustolovščini naproti. Strip je narisala Dora Benčevič, poleg napete in neobičajne zgodbe, ki kljub temu da gre za ljudsko pravljico, deluje nenavadno sodobno (pravljico je za strip priredila Špela Frlic, scenarij zanj pa napisal Izar Lunaček), pa ga odlikuje tudi inovativen likovni pristop. Strip Dekle, ki se ni balo medvedov je izšel leta 2021 pri Stripolisu in je prejel tudi znak kakovosti zlata hruška.

Basni v stripu

Marsikatero od do sedaj naštetih pravljic, ki jih v slovenščini lahko beremo v obliki stripa, bi lahko uvrstili med basni, saj v njih nastopajo živali s človeškimi lastnostmi, v njih pa ne umanjkata ne humor niti obvezni nauk. Pri založbi Narava so leta 2020 izšle Basni v stripu, v katerih je zbrano kar 31 dobro poznanih basni iz vsega sveta, ki jih je Jože Trobec priredil v obliki stripa.

Grimmove pravljice v stripu

V obliki stripa lahko v slovenščini prebiramo tudi Grimmove pravljice, pa naj si gre za znano Rdečo kapico in Žabjega kralja kot tudi druge, morda (vsaj pri nas) nekoliko manj poznane pravljice. Stripe po njih je ustvarila nemška ilustratorka Rotraut Susanne Berner, knjiga z naslovom Grimmove pravljice v stripu pa je izšla leta 2009 pri Mladinski knjigi.

Pravljice za lahko noč v stripu

Stripovski album Lahko noč, sine vsebuje 7 pravljic, ki jih je Izar Lunaček ob večerih pripovedoval svojemu sinu, nato pa jih je narisal še v stripovski obliki. Izšel je pri Stripolisu leta 2021 ter bil odlikovan tako z znakom zlata hruška kot z nagrado zlatirepec za najboljši slovenski strip za otroke in mlade leta 2022. Vsebuje zabavne in včasih nekoliko nenavadne pravljice, ki so narisane v avtorjevem značilnem in duhovitem slogu.

Matjaž Schmidt, sicer poznan predvsem kot ilustrator ter tudi kot avtor stripov o vesoljčkih Radovanu ter Erlšpiku s planeta Beta, je v prvih letih novega tisočletja za Ciciban (letnik 2001/2 in 2002/3) v stripu upodobil kar nekaj slovenskih pravljic, pa tudi eno nemško pravljico (gre za Grimmovo pravljico o škratu Špicparkeljcu). Pravljice je Schmidt uspešno priredil, nekoliko osvežil in po svoje interpretiral ter jih ob tem prelil v stripovsko obliko, nato pa so omenjene revijalne objave leta izšle še v knjigi.

Knjiga Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu je bila izdana leta 2009 pri Mladinski knjigi in je leta 2010 prejela tudi nagrado za slovensko izvirno slikanico (čeprav gre za stripe, je knjiga izšla v zbirki Velike slikanice), prav tako pa je knjiga dobila tudi znak kakovosti zlata hruška. Ker so stripi, ki so zbrani v njej, sprva izhajali v reviji, kjer je prostor omejen, je dogajanje v nekaterih pravljicah nekoliko preveč zgoščeno, njihova glavna odlika pa je predvsem hudomušen pristop, s katerim se je Schmidt lotil risanja očarljivega sveta raznolikih pravljičnih junakov ter s tem mladim bralcem približal tradicionalno slovstvo in ljudsko izročilo.

Vsaka od pravljic, kot so Hudičev most, Sveti Miklavž in parkelj, Pastirček in tri gospodične vile, O mladeniču, ki bi rad strah spoznal, Šivilja in škarjice, Grofič Prašič in druge, tako otroke posrka v zgodbo s simpatično risbo in zračnimi akvarelnimi barvami. Prav tako pa mlade bralce pritegnejo tudi z besedilom, še bolj pa z dialogi v oblačkih, v katerih se pogosto pojavi tudi sproščeni pogovorni jezik ali celo sleng, ki poskrbi za to, da je branje še veliko bolj zabavno.

Leta 2024 je nagrado zlatirepec za najboljši strip leta za otroke in mlade prejela Mala Mara, strip, namenjen najmlajšim, ki sta ga skupaj ustvarila David Krančan (risba) in Jurij Bobnič (besedilo). Mala Mara je nadvse navihana deklica, ki se skupaj z mlajšim bratcem Rokom najraje igra na vrtu za hišo. Vrt je zanju prav poseben kraj, ki v njuni domišljiji predstavlja čaroben kraj, kjer lahko uganjata takšne in drugačne vragolije. Strip je zato poln otroške hudomušnosti in igrivosti, kar do izraza pride tako v izpiljenih dialogih, polnih besednih iger in raznih nabritih domislic, kot tudi v dovršeni in zelo prisrčni risbi, polni toplih barvnih odtenkov, ki se slogovno navdihuje pri Calvinu in Hobbesu Billa Wattersona, ob enem pa risba z močno črno konturno črto stremi tudi k čim večji jasnosti in izčiščenosti, kar otrokom omogoča, da lažje sledijo zgodbi.

Kljub navidezni enostavnosti in minimalistični zasnovi (posamezne stripovske zgodbe so dolge le po dve strani) pa ima vsaka zgodba zelo skrbno zgrajeno dramaturgijo, hkrati pa so vse zgodbe med seboj povezane s prehajanjem letnih časov, ki vnesejo določeno dinamiko tudi v dogajalni prostor. Besedila je malo, zapisano pa z jasno in pregledno pisavo ter z velikimi tiskanimi črkami, zato je Mala Mara še posebej primerno čtivo za otroke, ki šele začenjajo s samostojnim branjem, seveda pa je primeren tudi za nekoliko večje otroke (prva triada osnove šole) oziroma za to, da ga otroci berejo skupaj s starši. Predvsem pa je pomembna značilnost tega stripa tudi ta, da otroke seznanja z različnimi pristopi uporabe stripovskega jezika, s čimer jih uči branja vizualne stripovske pripovedi.

Strip je prvotno izhajal v zamejski reviji Galeb ter je izšel pri Založništvu tržaškega tiska (ZTT) in je na voljo tako v slovenščini kot v italijanskem prevodu. Poleg nagrade za najboljši strip za otroke in mlade je strip Mala Mara prejel tudi znak kakovosti zlata hruška.

Kako vedeti, kateri stripi za otroke so kakovostni? Police knjigarn in knjižnic se šibijo pod težo vedno večje stripovske produkcije, med katero so še posebej pogosti stripi za otroke. Nekateri med njimi so opremljeni tudi z okroglo nalepko, na kateri je narisana zlata hruška. Gre za znak, ki nam pove, da gre za kakovosten strip, namenjen otrokom in mladostnikom.

Kaj je zlata hruška?

Zlata hruška je znak kakovosti, ki ga knjigam za otroke in mladostnike (med katerimi so seveda tudi stripi) podeljuje center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Pionirska, ki deluje pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana. Njihov uredniški odbor vse od leta 2004 pregleduje knjige, ki so namenjene otrokom in mladostnikom ter med njimi izbere tiste, ki po vsebini in izvedbi izstopajo. Takšne knjige pridobijo znak zlata hruška.

Med vsemi knjigami, ki prejmejo znak zlata hruška, pa skupaj z Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije vsako leto izberejo tudi po eno, ki prejme posebno nagrado – priznanje zlata hruška, ki predstavlja vseslovensko knjižničarsko priznanje za kakovostno knjigo za otroke oziroma mladostnike.

Tako znak kakovosti zlata hruška kot priznanje zlata hruška lahko prejmejo tudi stripi.

Kateri stripi so prejeli priznanje zlata hruška?

Priznanje zlata hruška so do sedaj prejeli naslednji stripi:

• Hribci kremeniti, ki jih je narisal Marjan Manček (strip je izšel leta 2011 pri založbi Stripburger/Forum Ljubljana),

• Ana in Froga – Bi čigumi? avtorice Anouk Ricard (v prevodu Andreje Bajt je leta 2020 pri Zavodu VigeVageKnjige izšel 1. del stripa),

• Tik je šel v gozd po drva, ki sta ga ustvarila Miha Hančič in Ram Cunta (strip je izšel leta 2022 pri Zavodu VigeVageKnjige).

Kateri stripi so prejeli znak kakovosti zlata hruška?

Znak kakovosti zlata hruška so do sedaj prejeli že številni stripi, vsako leto pa se njihov seznam še daljša in daljša, zato bodo v članku predstavljeni le tisti, ki so zlate hruške prejeli do konca leta 2024. Med njimi so Asterix, Tintin, Lucky Luke, Titeuf, Iznogud, Garfield, Mumini, Calvin in Hobbes ter drugi svetovno znani stripovski junaki,prav tako pa so med prejemniki zlatih hrušk tudi Pasji mož in drugi stripi Dava Pilkeyja, ki jih otroci v prvi triadi osnovne šole izjemno radi berejo. Med stripi, ki jih prav tako radi berejo otroci v prvih razredih osnovne šole in so med prejemniki zlatih hrušk, so tudi stripovske serije Ariol, Hilda, Q-R-T, Škatla, Akisi, Toni, Merlin in še mnogi drugi stripovski prevodi. Seveda je med njimi tudi že omenjeni strip Ana in Froga – Bi čigumi?, ki je bil nagrajen ne le z znakom kakovosti, ampak s priznanjem zlata hruška.

Največ zlatih hrušk med slovenskimi avtorji je do sedaj prejel Miki Muster, kar ni nič čudnega, saj Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik že več kot 50 let veljajo za najbolj znane slovenske stripovske junake. Med drugim pa je zlato hruško prejel tudi Mustrov strip Martin Krpan.

Na seznamu del, ki so prejela zlato hruško, je tudi več stripov, ki jih je narisal Marjan Manček. Njegovi stripi, kot so Hribci, Pipi pišče išče, Kam pa kam, Modri medvedek in O srajci srečnega človeka, so namenjeni predšolskim otrokom in bralcem začetnikom ter veljajo za stripovske klasike, s katerimi so odraščale številne generacije. Strip Hribci Kremeniti Marjana Mančka pa je bil posebej nagrajen tudi s priznanjem zlata hruška.

Kar nekaj stripov, ki so prejeli zlato hruško, je ustvaril tudi Ivan Mitrevski – njegov strip Filip gre na sprehod je namenjen najmlajšim in je celo brez besed, medtem ko so preostali stripi, kot so Volkulja Bela in čarobni gozd, Zgodovina Slovenije v stripu in Žanov super mega fantastični potep po zgodovini Slovenije namenjeni osnovnošolcem.

Med slovenskimi stripovskimi avtorji se na seznamu stripov, ki so prejeli zlato hruško, kar nekajkrat pojavi tudi Miha Hančič, ki je poleg stripa Tik je šel v gozd po drva (ustvaril ga je skupaj z Ramom Cunto), za katerega je prejel tudi priznanje zlata hruška, tudi avtor mnogih drugih stripov, ki so prejeli znak kakovosti zlata hruška: to so Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš, v katerem je upodobljena znana slovenska ljudsko pravljica o očetu in sinu, ki peljeta osla na semenj, strip Luka iz bloka, v katerem spoznamo druščino živalskih prijateljev, ki se druži na igrišču za blokom (besedilo za strip je napisala Maša Ogrizek) in Urmal, mamutov prijatelj, v katerem spoznamo zgodbo mamuta, katerega okostje so leta 1938 našli v okolici Kamnika (besedilo za strip je pripravil Jože Urbanija.

Zlate hruške so prejeli tudi stripi, narisani po pravljicah, kot so Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu Matjaža Schmidta (zlato hruško je prejel tudi njegov strip Obisk s planeta Beta), Dekle, ki se ni balo medvedov Dore Benčevič, Lahko noč, sine Izarja Lunačka,stripovska pripoved Deva iz Devina Jurija Devetaka, ki je nastala po zgodbi, ki pravljico prepleta s sodobnostjo in jo je napisal Marko Kravos, ter stripi iz zbirke Ta ljudske v stripu:  Muren muzikant Maje Kastelic, Zakaj se psi vohajo Tanje Komadina, Zaspani Ánzili Anke Kočevar, Leteča lesica Kaje Avberšek, Smrt in čevljar Jureta Engelsbergerja, Štirje Godci Gašperja Rusa, Lovska sreča Igorja Šinkovca in Grdina Davida Krančana. Znak kakovosti zlata hruška je prejel tudi njegov strip Mala Mara, ki ga je ustvaril skupaj z Jurijem Bobničem.

Med zlatimi hruškami sta tudi strip Pikica in Tonček, ki ga je Isabel Kreitz narisala po znanem mladinskem romanu Ericha Kästnerja ter strip Fino kolo Tanje Komadina, ki je nastal po kratki zgodbi Manke Kremenšek Križman. Oba stripa sta nastala po literarni predlogi, podobno kot tudi Butalci v stripu Marka Kocipra, ki upodabljajo iskrive in vedno aktualne humoreske Frana Milčinskega.

Kar nekaj zlatih hrušk so prejeli tudi stripi Damijana Stepančiča, npr. stripi iz serije Kapo in Bundo, za katere je besedila napisala mladinska pisateljica Majda Koren, Pod svobodnim soncem, ki je nastal po romanu Frana Saleškega Finžgarja in ga je za strip priredil Goran Vojnović ter Živalska kmetija z besedilom Andreja Rozmana Roze, ki je nastalo po predlogi Georgea Orwella.

Za najstnike in mladostnike pa med stripi, ki so prejeli zlato hruško, velja omeniti slavne Odeje Craiga Thompsona, Jungov avtobiografski strip Medena koža o posvojitvi korejskega otroka v Belgijo in njegovem odraščanju v tujem kulturnem okolju, Umetnost padanja Inge Sætre o najstniški nosečnosti, soočanju z njo ter prevzemanju odgovornosti zanjo, Polly Fabrice Melquiot in Isabelle Pralong, ki obravnava življenje osebe, ki jo ob rojstvu niso mogli uvrstiti v kategoriji moškega ali ženskega spola, humorne Žabce Dore Kaštrun, Sanje o olimpijadi Reinharda Kleista, pa tudi dva stripa z zgodovinsko tematiko: strip Spomini in sanje Kristine B, ki ga je Zoran Smiljanić narisal po scenariju Blaža Vurnika ter Preživeli iz holokavsta Whittinghama Zana. Manj resno in bolj zabavno vsebino za najstniške bralce pa imata prav tako z zlato hruško nagrajeni seriji Graščina in Sardina v vesolju. Pri obeh je med drugim sodeloval tudi Joann Sfar, ki je med drugim tudi avtor stripa Vampirček gre v šolo – slednji je namenjen za mlajše otroke in je prav tako prejel priznanje zlata hruška.

Za serijo stripov Ljubezen do, ki jo je v zgodnjih 70. letih prejšnjega tisočletja za revijo Ciciban (1973/74) risala Melita Vovk, je značilna precej moderna kompozicija, brez jasno izrisanih polj, ki bi omejevala risbo, zato zgodba lažje teče od slike do slike, čeprav je posamezna sličica še vedno bolj kot ne ujeta v nevidni kvadrat. Sličice so nanizane sekvenčno in kronološko po logičnem zaporedju zgodbe.

V stripu Ljubezen do kulture mlad fant skuša preživeti kulturni večer, a so vse kinopredstave neprimerne ali celo prepovedane za otroke in mladino, zato na koncu skupaj z mlajšo sestrico pristaneta pred domačim televizorjem in kulturni večer preživita med ogledom akcijskega filma. V knjigi Zgodovina slovenskega stripa (2007) Iztok Sitar izpostavi, da je omenjeni strip nadgrajen s trpkim ironičnim humorjem, ki ni namenjen le otrokom, ampak tudi njihovim staršem, zato gre – kot še zapiše Sitar – za svojevrstno kroniko in kritiko takratnih socialističnih časov, ki pa še danes ni izgubila aktualnosti in ostrine.

Prostor je le deloma nakazan, osebe so preprosto izrisane, brez odvečnih detajlov, izjema so le tisti, ki določajo čas, v katerem je delo nastalo: hlače na zvonec in daljši lasje pri fantu, blagajničarka z natupirano trajno, biljeterji v suknjiču z dvorednim zapenjanjem  in oče z zalisci, debelimi okvirji na očalih in s karirastim suknjičem. Risba je črno-bela, skicozna, mestoma nedodelana, dopolnjuje pa jo tudi tekst, ki je le deloma ujet v oblačke, sicer pa predstavlja sestavni del risbe. Osamosvojene besede dopolnjujejo kompozicijo, hkrati pa z različnimi pisavami, različnimi debelinami in kombinacijami pisanih in tiskanih črk učinkujejo tudi grafično.