Kakovostni stripi za otroke in zlate hruške

Kako vedeti, kateri stripi za otroke so kakovostni? Police knjigarn in knjižnic se šibijo pod težo vedno večje stripovske produkcije, med katero so še posebej pogosti stripi za otroke. Nekateri med njimi so opremljeni tudi z okroglo nalepko, na kateri je narisana zlata hruška. Gre za znak, ki nam pove, da gre za kakovosten strip, namenjen otrokom in mladostnikom.

Kaj je zlata hruška?

Zlata hruška je znak kakovosti, ki ga knjigam za otroke in mladostnike (med katerimi so seveda tudi stripi) podeljuje center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Pionirska, ki deluje pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana. Njihov uredniški odbor vse od leta 2004 pregleduje knjige, ki so namenjene otrokom in mladostnikom ter med njimi izbere tiste, ki po vsebini in izvedbi izstopajo. Takšne knjige pridobijo znak zlata hruška.

Med vsemi knjigami, ki prejmejo znak zlata hruška, pa skupaj z Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije vsako leto izberejo tudi po eno, ki prejme posebno nagrado – priznanje zlata hruška, ki predstavlja vseslovensko knjižničarsko priznanje za kakovostno knjigo za otroke oziroma mladostnike.

Tako znak kakovosti zlata hruška kot priznanje zlata hruška lahko prejmejo tudi stripi.

Kateri stripi so prejeli priznanje zlata hruška?

Priznanje zlata hruška so do sedaj prejeli naslednji stripi:

• Hribci kremeniti, ki jih je narisal Marjan Manček (strip je izšel leta 2011 pri založbi Stripburger/Forum Ljubljana),

• Ana in Froga – Bi čigumi? avtorice Anouk Ricard (v prevodu Andreje Bajt je leta 2020 pri Zavodu VigeVageKnjige izšel 1. del stripa),

• Tik je šel v gozd po drva, ki sta ga ustvarila Miha Hančič in Ram Cunta (strip je izšel leta 2022 pri Zavodu VigeVageKnjige).

Kateri stripi so prejeli znak kakovosti zlata hruška?

Znak kakovosti zlata hruška so do sedaj prejeli že številni stripi, vsako leto pa se njihov seznam še daljša in daljša, zato bodo v članku predstavljeni le tisti, ki so zlate hruške prejeli do konca leta 2024. Med njimi so Asterix, Tintin, Lucky Luke, Titeuf, Iznogud, Garfield, Mumini, Calvin in Hobbes ter drugi svetovno znani stripovski junaki,prav tako pa so med prejemniki zlatih hrušk tudi Pasji mož in drugi stripi Dava Pilkeyja, ki jih otroci v prvi triadi osnovne šole izjemno radi berejo. Med stripi, ki jih prav tako radi berejo otroci v prvih razredih osnovne šole in so med prejemniki zlatih hrušk, so tudi stripovske serije Ariol, Hilda, Q-R-T, Škatla, Akisi, Toni, Merlin in še mnogi drugi stripovski prevodi. Seveda je med njimi tudi že omenjeni strip Ana in Froga – Bi čigumi?, ki je bil nagrajen ne le z znakom kakovosti, ampak s priznanjem zlata hruška.

Največ zlatih hrušk med slovenskimi avtorji je do sedaj prejel Miki Muster, kar ni nič čudnega, saj Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik že več kot 50 let veljajo za najbolj znane slovenske stripovske junake. Med drugim pa je zlato hruško prejel tudi Mustrov strip Martin Krpan.

Na seznamu del, ki so prejela zlato hruško, je tudi več stripov, ki jih je narisal Marjan Manček. Njegovi stripi, kot so Hribci, Pipi pišče išče, Kam pa kam, Modri medvedek in O srajci srečnega človeka, so namenjeni predšolskim otrokom in bralcem začetnikom ter veljajo za stripovske klasike, s katerimi so odraščale številne generacije. Strip Hribci Kremeniti Marjana Mančka pa je bil posebej nagrajen tudi s priznanjem zlata hruška.

Kar nekaj stripov, ki so prejeli zlato hruško, je ustvaril tudi Ivan Mitrevski – njegov strip Filip gre na sprehod je namenjen najmlajšim in je celo brez besed, medtem ko so preostali stripi, kot so Volkulja Bela in čarobni gozd, Zgodovina Slovenije v stripu in Žanov super mega fantastični potep po zgodovini Slovenije namenjeni osnovnošolcem.

Med slovenskimi stripovskimi avtorji se na seznamu stripov, ki so prejeli zlato hruško, kar nekajkrat pojavi tudi Miha Hančič, ki je poleg stripa Tik je šel v gozd po drva (ustvaril ga je skupaj z Ramom Cunto), za katerega je prejel tudi priznanje zlata hruška, tudi avtor mnogih drugih stripov, ki so prejeli znak kakovosti zlata hruška: to so Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš, v katerem je upodobljena znana slovenska ljudsko pravljica o očetu in sinu, ki peljeta osla na semenj, strip Luka iz bloka, v katerem spoznamo druščino živalskih prijateljev, ki se druži na igrišču za blokom (besedilo za strip je napisala Maša Ogrizek) in Urmal, mamutov prijatelj, v katerem spoznamo zgodbo mamuta, katerega okostje so leta 1938 našli v okolici Kamnika (besedilo za strip je pripravil Jože Urbanija.

Zlate hruške so prejeli tudi stripi, narisani po pravljicah, kot so Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu Matjaža Schmidta (zlato hruško je prejel tudi njegov strip Obisk s planeta Beta), Dekle, ki se ni balo medvedov Dore Benčevič, Lahko noč, sine Izarja Lunačka,stripovska pripoved Deva iz Devina Jurija Devetaka, ki je nastala po zgodbi, ki pravljico prepleta s sodobnostjo in jo je napisal Marko Kravos, ter stripi iz zbirke Ta ljudske v stripu:  Muren muzikant Maje Kastelic, Zakaj se psi vohajo Tanje Komadina, Zaspani Ánzili Anke Kočevar, Leteča lesica Kaje Avberšek, Smrt in čevljar Jureta Engelsbergerja, Štirje Godci Gašperja Rusa, Lovska sreča Igorja Šinkovca in Grdina Davida Krančana. Znak kakovosti zlata hruška je prejel tudi njegov strip Mala Mara, ki ga je ustvaril skupaj z Jurijem Bobničem.

Med zlatimi hruškami sta tudi strip Pikica in Tonček, ki ga je Isabel Kreitz narisala po znanem mladinskem romanu Ericha Kästnerja ter strip Fino kolo Tanje Komadina, ki je nastal po kratki zgodbi Manke Kremenšek Križman. Oba stripa sta nastala po literarni predlogi, podobno kot tudi Butalci v stripu Marka Kocipra, ki upodabljajo iskrive in vedno aktualne humoreske Frana Milčinskega.

Kar nekaj zlatih hrušk so prejeli tudi stripi Damijana Stepančiča, npr. stripi iz serije Kapo in Bundo, za katere je besedila napisala mladinska pisateljica Majda Koren, Pod svobodnim soncem, ki je nastal po romanu Frana Saleškega Finžgarja in ga je za strip priredil Goran Vojnović ter Živalska kmetija z besedilom Andreja Rozmana Roze, ki je nastalo po predlogi Georgea Orwella.

Za najstnike in mladostnike pa med stripi, ki so prejeli zlato hruško, velja omeniti slavne Odeje Craiga Thompsona, Jungov avtobiografski strip Medena koža o posvojitvi korejskega otroka v Belgijo in njegovem odraščanju v tujem kulturnem okolju, Umetnost padanja Inge Sætre o najstniški nosečnosti, soočanju z njo ter prevzemanju odgovornosti zanjo, Polly Fabrice Melquiot in Isabelle Pralong, ki obravnava življenje osebe, ki jo ob rojstvu niso mogli uvrstiti v kategoriji moškega ali ženskega spola, humorne Žabce Dore Kaštrun, Sanje o olimpijadi Reinharda Kleista, pa tudi dva stripa z zgodovinsko tematiko: strip Spomini in sanje Kristine B, ki ga je Zoran Smiljanić narisal po scenariju Blaža Vurnika ter Preživeli iz holokavsta Whittinghama Zana. Manj resno in bolj zabavno vsebino za najstniške bralce pa imata prav tako z zlato hruško nagrajeni seriji Graščina in Sardina v vesolju. Pri obeh je med drugim sodeloval tudi Joann Sfar, ki je med drugim tudi avtor stripa Vampirček gre v šolo – slednji je namenjen za mlajše otroke in je prav tako prejel priznanje zlata hruška.